Novice

Zgodovina in razvoj intravenske anestezije

Intravensko dajanje zdravil sega v sedemnajsto stoletje, ko je Christopher Wren psu z gosjim peresom in prašičjim mehurjem vbrizgal opij, zaradi česar je pes postal »omamljen«. V tridesetih letih prejšnjega stoletja sta bila v klinično prakso uvedena heksobarbital in pentotal.

V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so bili v farmakokinetiki oblikovani modeli in enačbe za intravenske infuzije, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa so bili uvedeni računalniško vodeni sistemi za intravensko infuzijo. Leta 1996 je bil predstavljen prvi ciljno voden infuzijski sistem ('Diprufusor').

DEFINICIJA

A ciljno nadzorovana infuzijaje infuzija, ki se nadzoruje tako, da poskuša doseči uporabniško določeno koncentracijo zdravila v želenem telesnem predelu ali tkivu. Ta koncept je prvi predlagal Kruger Thiemer leta 1968.

FARMAKOKINETIKA

Volumen porazdelitve.

To je navidezni volumen, v katerem se zdravilo porazdeli. Izračuna se po formuli: Vd = odmerek/koncentracija zdravila. Njegova vrednost je odvisna od tega, ali se izračuna v času nič – po bolusu (Vc) ali v stanju dinamičnega ravnovesja po infuziji (Vss).

Odprtina.

Očistek predstavlja volumen plazme (Vp), iz katerega se zdravilo izloči na enoto časa, kar upošteva njegovo izločanje iz telesa. Očistek = Izločanje X Vp.

Z naraščanjem očistka se razpolovni čas krajša, z naraščanjem volumna porazdelitve pa se razpolovni čas povečuje. Očistek se lahko uporablja tudi za opis hitrosti premikanja zdravila med predelki. Zdravilo se najprej porazdeli v osrednji predel, nato pa v periferne predelke. Če sta znana začetni volumen porazdelitve (Vc) in želena koncentracija za terapevtski učinek (Cp), je mogoče izračunati začetni odmerek za dosego te koncentracije:

Nakladalni odmerek = Cp x Vc

Uporabi se lahko tudi za izračun bolusnega odmerka, potrebnega za hitro povečanje koncentracije med neprekinjeno infuzijo: Bolusni odmerek = (Cnew – Cdejanski) X Vc. Hitrost infuzije za vzdrževanje stanja dinamičnega ravnovesja = Cp X Očistek.

Preprosti infuzijski režimi ne dosežejo stabilne plazemske koncentracije, dokler ni dosežena vsaj petkratnik razpolovnega časa izločanja. Želeno koncentracijo je mogoče doseči hitreje, če bolusnemu odmerku sledi hitrost infuzije.